Ena izmed mnogih nalog našega društva je poleg podpore vzrediteljem, razstavljavcem in tekmovalcem, tudi ozaveščanje o pasmi in informiranje ljudi, ki se zanimajo za nemškega ovčarja, nimajo pa znanja, izkušenj oziroma zanesljivega vira, od koder bi si lahko pomagali do željenih informacij.
Ker se vprašanja, ki so nam zastavljena velikokrat ponavljajo, smo se odločili, da na nekaj najpogostejših javno objavimo odgovore. Upamo, da bodo v pomoč vsem, ki se zanimajo za pasmo in morda razmišljajo o nakupu mladička ali odraslega nemškega ovčarja, pa jim določene stvari še vedno niso razumljive.
1. Kakšna pasma je nemški ovčar? Za koga je primeren? Kaj z njim lahko vse počnemo?
Nemški ovčar je verjetno najbolj vsestranski pes izmed vseh pasem. Tudi v standardu pasme je opredeljen kot »univerzalen pes«.
Ker je izjemno inteligenten in prilagodljiv, je tako primeren skoraj za vsakogar. Odlično se obnese kot družinski pes, zelo rad ima stik z ljudmi, zato se hitro in močno naveže na človeka (družino). Tudi z drugimi živalmi lahko biva brez težav, pomembno je le, da ga takoj od prihoda domov začnemo privajati na ostale živali v gospodinjstvu.
Primarno so bili namenjeni zganjanju in paši ovac (od tod ime »ovčar«), vendar so zaradi svojega temperamenta, karakterja in anatomije odlični tudi kot delovni in službeni psi (vojaški ali policijski psi), kot vodniki slepih, kot psi za različne kinološke športe (IGP, rally obedience, agility, canicross, sledarska tekmovanja, itd…), kot reševalni psi iz ruševin ali lavin, in seveda tudi kot razstavni psi.
2. Kakšen pa je videz pasme?
Nemški ovčar je srednje velik, srednje močen pes. Plečna višina po standardu je za samice maksimalno 60, za samce pa 65 cm. Tudi teža, je za samice tja do nekako 32kg, za samce pa do 40kg.
Priznani sta dve vrsti dlake:
– srednje dolga dlaka in
– dolga dlaka s poddlako
Obstaja tudi več vrst barv dlake: »klasična« rjava s črnim plaščem, siva, popolnoma črna in črn z ožigi.
3. Kakšna nego potrebuje nemški ovčar?
Nemški ovčar je načeloma precej nezahteven za nego, v smislu nege kožuha. Priporoča se tedensko krtačenje oziroma po potrebi, da se odstrani odmrlo dlako. Kopanje ni potrebno pogosto (1-2x letno), saj ima v dlaki namreč naravna olja ki ščitijo dlako. S prepogostim kopanjem jih odstranimo, in razdražimo kožo. V času menjave dlake (2x letno) dlaka močno izpada, takrat je potrebno dnevno krtačenje.
4. Kakšen bivalni prostor potrebuje, kje lahko živi?
Izbira prostora kjer bo pes, je lahko odločitev lastnika in njegovih osebnih preferenc. Ker je nemški ovčar delovni pes, lahko zaradi njegove poddlake opravlja delo v vseh vremenskih pogojih, zato kar pomeni, dalahko seveda tudi biva zunaj, v kolikor ima nek izoliran prostor, kamor se lahko umakne pred dežjem, vetrom in mrazom. Idealno je, če živi pri hiši s pesjakom in ograjenim vrtom, kjer lahko sprošča svojo energijo. Če pa lastnik poskrbi za zadostno dnevno rekreacijo, pa lahko prebiva tudi v hiši oz. stanovanju.
5. Kaj paziti pri nakupu, na kaj biti pozoren?
Psa se predvsem ne kupuje »čez noč« (na hitro). Vzemite si čas, kupujete vendarle živo bitje, ki bo z vami naslednjih 10-15 let. Premislite, za kaj bi psa imeli in kaj bi z njim počeli, pojdite na obisk k vzreditelju in se z njim pogovorite, poglejte mladičke in starše mladičkov. Preverite, v kakšnih pogojih bivajo, ali imajo rodovnik in vse potrebne zdravstvene teste, ter izpite. Iz vsega tega lahko sklepate ali je leglo kvalitetno ali ne, in ali je primerno za vas. Kupujte pri odgovornih vzrediteljih, ki delajo dobro.
6. Kaj je potrebno urediti ob nakupu psa (dokumentacija)?
Ob nakupu, pri starosti 8 tednov, vam mora vzreditelj izročiti potni list mladička. Mladiček mora biti mikročipiran, večkrat tretiran proti notranjim zajedalcem in prvič cepljen proti kužnim boleznim. Rodovnik vam vzreditelji v večini pošljejo naknadno, saj rodovnike izdaja Kinološka Zveza Slovenije, čas izdelave pa je nekaj tednov, in so vedno izdani šele po nekaj tednih, ko so mladički že pri novih lastnikih.
7. Kaj od opreme je potrebno imeti pred prihodom psa v nov dom?
Osnovna oprema za psa je ovratnica, povodec, igrača, prostor kjer bo pes »doma« (pesjak, ležišče, prostor…), ter primerna, kvalitetna hrana! Vse ostalo je odvisno od tega, kaj točno bi s psom radi počeli, za različne športe ali aktivnosti se rabi različno opremo.
8. Kakšna pa je primerna prehrana?
Glede na hiter ritem življenja v današnjem času, je najpogostejša vrsta hrane – briketirana hrana. S tem ni nič narobe, pomembno pa je le, da je hrana kvalitetna. Najcenejša hrana iz bližnjega supermarketa nikakor ne vsebuje dovolj kvalitetnih hranil, ki bi vašemu psu koristile. Kvečjemu nasprotno. Nizkocenovna hrana je psom sicer po okusu odlična, saj vsebuje ogromno soli in maščob, ki pa dolgoročno psu škodujejo in vaša malomarnost se lahko kar hitro spremeni v redne obiske pri veterinarju. Enako velja za hrano, ki »ostane od kosila«. Naša hrana je za psa preveč začinjena in definitivno neprimerna.
Ko dobite mladička, obvezno vzemite hrano za mladičke. V prodaji je namreč z razlogom. Ta hrana je močnejša in prilagojena temu, da mladiču zagotovi vnos optimalnih hranil za njegovo rast in razvoj. Po želji oziroma po potrebi se sicer lahko mladičkom dodajajo tudi različni prehrambni dodatki, ki se osredotočajo na zdrav razvoj sklepov. Pomembno pa je, da se z dodatki ne pretirava, saj naj bi kvalitetni briketi vsebovali načeloma vse, kar mladič potrebuje.
Poleg briketirane hrane, lahko hranite tudi s surovo (Ne, pes ne postane agresiven, če je surovo meso. To je samo mit!) prehrano, ki morda zahteva malce več načrtovanja, saj je potrebno preračunati koliko česa mora vsebovati obrok. Pes je namreč vsejedec, in zato poleg mesa potrebuje tudi določen procent zelenjave, ogljikovih hidratov itd. Se pa na trgu pojavljajo že številni v naprej pripravljeni zmrznjeni surovi obroki. Za karkoli se torej odločite, v prvo vrsto postavite kvaliteto.
Ko dobite mladička, obvezno vzemite hrano za mladičke. V prodaji je namreč z razlogom. Ta hrana je močnejša in prilagojena temu, da mladiču zagotovi vnos optimalnih hranil za njegovo rast in razvoj. Po želji oziroma po potrebi se sicer lahko mladičkom dodajajo tudi različni prehrambni dodatki, ki se osredotočajo na zdrav razvoj sklepov. Pomembno pa je, da se z dodatki ne pretirava, saj naj bi kvalitetni briketi vsebovali načeloma vse, kar mladič potrebuje.
Poleg briketirane hrane, lahko hranite tudi s surovo (Ne, pes ne postane agresiven, če je surovo meso. To je samo mit!) prehrano, ki morda zahteva malce več načrtovanja, saj je potrebno preračunati koliko česa mora vsebovati obrok. Pes je namreč vsejedec, in zato poleg mesa potrebuje tudi določen procent zelenjave, ogljikovih hidratov itd. Se pa na trgu pojavljajo že številni v naprej pripravljeni zmrznjeni surovi obroki. Za karkoli se torej odločite, v prvo vrsto postavite kvaliteto.
9. Kako je z zdravjem, predvsem zdravjem kolkov (displazije)?
Nemški ovčar načeloma velja za zdravega psa. Pojavljajo se zasuki želodca, zato ni priporočljiva velika aktivnost uro ali dve po hranjenju, priporočljivo je tudi dnevno količino razdeliti v več obrokov. Občasno so še težave z določenimi alergijami in očesnimi obolenji, ki pa so bolj redka.
Včasih je pregovorno veljalo, da imajo nemški ovčarji težave s kolki in zadnjimi okončinami nasploh, kar pa ni res. Statistično nemški ovčar po številu displazij ne odstopa od povprečja drugih pasem. Seveda se primeri še pojavljajo, a se jih je skozi leta s sistematičnim odbiranjem in preventivnimi zdravstvenimi testi drastično zmanjšalo. Tako je v Sloveniji, za vse živali obvezno slikanje kolkov (»HD«) in komolcev (»ED«), ter opravljen DNK test o prednikih. V kolikor se pri slikanju ugotovi, da kolčni ali komolčni sklepi niso zdravi, se psa v vzreji ne sme uporabljati in tako ne more zaploditi rodovniških potomcev.
10. Zakaj kupiti nemškega ovčarja z rodovnikom? Čemu ta služi? Kakšna je prednost?
Rodovnik je v bistvu družinsko drevo, ki nam omogoča neko sledljivost – iz njega lahko vidimo podatke o prednikih. Iz teh podatkov pa lahko na podlagi določene verjetnosti sklepamo kakšen bo naš nov mladiček. Enostavno povedano: zelo verjetno je, da bodo mladički podobni svojim staršem, zato je bistvenega pomena, da čim bolje poznamo njegove prednike.
Namreč – preden ima pes rodovniške potomce, je obvezno opraviti določene zdravstvene teste, razstave, preizkuse in delovne izpite. Le tako smo namreč lahko prepričani, da so psi, ki bodo imeli mladičke, dovolj kvalitetni in bodo svoje lastnosti z določeno gotovostjo prenesli na svoje potomce.
Rodovnik tako ni le »kos papirja«, kot zmotno mislijo mnogi. Bistvenega pomena so vse informacije in delo, ki je vloženo v to, da so mladički iz določene paritvene kombinacije čim boljši, čimbolj zdravi, in mentalno stabilni psi. To sicer ne pomeni, da ti psi nikdar ne morejo zboleti, konec koncev so prav tako kot mi ljudje, živa bitja. Se pa z vsemi temi preventivnimi ukrepi možnosti za obolenja drastično zmanjšajo!
Nerodovniški psi, kljub temu da mogoče izgledajo podobni nemškemu ovčarju – NISO nemški ovčarji! ampak so klasificirani kot mešanci. Kot že omenjeno, glede na to da starši oziroma več generacij pred njimi nimajo opravljenih nobenih zdravstvenih testov, so možnosti za razvoj bolezni toliko večje. Tudi če imajo starši rodovnik, je z njimi zagotovo nekaj narobe (napačen ugriz, slabi kolki, nestabilen značaj itd..), saj bi v nasprotnem primeru lahko pridobili vzrejno dovoljenje. Morda pa je prodajalec le tako brezbrižen in len, da mu je popolnoma vseeno kaj in kako pari. Je to človek, od katerega bi vzeli svojega novega družinskega člana? Večinoma so nerodovniški psi tudi izkoriščani za profit preprodajalcev, ki jih parijo vse povprek in celo med seboj, zelo ozko sorodstveno, kar še dodatno poveča tveganje za bolezni. Naše društvo tako MOČNO odsvetuje nakup psov brez rodovnika. Psa kupite pri odgovornemu vzreditelju, ki dela v dobrobit pasme in skrbi za zdravje svojih psov.
11. Kaj pa tisti v leglu, ki rodovnika ne dobijo?
Mit o temu, da v leglu vsi ne dobijo rodovnika, je le »marketinški trik« preprodajalcev teh psov, ki lažejo in s tem opravičujejo, zakaj mladiček nima rodovnika. Če imata oba starša vzrejno dovoljenje, vsi mladički v leglu, ne glede na to koliko jih je, dobijo rodovnik.
12. Katerega mladička v leglu izbrati?
Premislite za kaj bi psa imeli, ali rabite psa samo za spremljevalca in prijatelja, ali bi ga morda želeli razstavljati, ga šolati in tekmovati, z njim biti zelo aktivni, ali pa vsega po malo… Vsak mladiček v leglu ima namreč svoje karakteristike, svoje prednosti. Posvetujte se z vzrediteljem, prosite ga za pomoč. Pravi vzreditelj preživi veliko časa z mladički iz njegovega legla, zato ponavadi lahko najbolje oceni njihove lastnosti, in vam pomaga pri izbiri takšnega psa, ki bo najbolj pristajal vašemu življenjskemu slogu in željam.
13. Kaj pa je potrebno vse opraviti, da pes lahko pridobi vzrejno dovoljenje?
Po vzrejnem pravilniku je v republiki Sloveniji za pridobitev vzrejnega dovoljenja potrebno opraviti:
– slikanje kolkov (HD)
– slikanje komolcev (ED)
– DNK analiza o izvoru prednikov
– izpit za psa spremljevalca (BH-VT), oziroma IGP-VO
– ocena zunanjosti (z oceno najmanj »dobro«)
– opravljen vzrejni pregled (kjer se preveri da pes nima težjih anatomskih hib, da ima popolno zobovje, da ima pravilno razvita moda, da ne odstopa od standardne višine za več kot 2 cm, da ima zadosten pigment in odlakanost, itd…)
-minimalna starost za paritev je 18 mesecev za samce in 20 mesecev za samice.
Vsak vzreditelj pa lahko opravi še vzrejni pregled po standardih matičnega društva za nemške ovčarje SV, kjer je poleg vsega tega, potrebno opraviti še tako imenovani »Wesenstest« (test naravnih zasnov psa, ki mora biti opravljen v starosti 9-13 mesecev), ter na posebnem vzrejnem pregledu imenovanem »körung«, še preizkus borbenosti in poguma iz vaj obrambe in napada.
14. Kaj pomenijo vse te okrajšave pri imenih psov?
V rodovnikih in drugje lahko zasledimo različne okrajšave ki imajo različne pomene.
HD – Hüftgelenk Dysplasie – kolki
ED – Ellbogengelenk Dysplasie – komolci
HD in ED imajo glede na stanje, različne stopnje ocen, ki so lahko:
normal – normalni (slovenska ocena »A« oziroma »0«)
fast normal – skoraj normalni (slovenska ocena »B« oziroma »I« )
noch zugelassen – še dovoljeni (slovenska ocena »C« oiroma »II« )
Poznamo še »mittelere« oziroma »schwere«, ki sta srednji oziroma hudi stopnji displazije kolkov in komolcev (slovenski oceni »D,E« oziroma »III« )
DNA – opravljena DNK analiza o izvoru psa
BH/VT – Begleithundeprüfung – izpit za vodnika in psa spremljevalca
IGP (1,2,3) – Internationale Gebrauchshunde Prüfungsordnung – izpiti delovnih psov
Ang. – Ankegekört – opravljeno nemško vzrejno dovoljenje
Wesenstest – preizkus naravnih zasnov psa, po standardih matičnega kluba SV
SG – »sehr gut« – prav dobro, in velja za ocena zunanjosti psa
V – »vorzuglich« – odlično, ocena zunanjosti psa (najvišja možna)
VA – »vorzuglich auslese« – izbranec med odličnimi (1x na leto se na specialnih razstavah v razredu delovnih podeli poseben naziv, enemu ali več psom ki po kvaliteti še malo odstopajo od ostalih. To je najvišji možen naziv, ki ga nemški ovčar lahko prejme na razstavah)
15. Je psa potrebno šolati? Kdaj začeti s šolanjem?
Da. Ker je nemški ovčar delovni pes, toplo priporočamo da vsak lastnik svojega psa izšola vsaj do osnov. Tako bo lažje tudi za vas, saj bo pes dobil dovolj mentalne in psihične stimulacije, s čimer se bo utrudil in bo doma bolj umirjen.
Priporočamo da z vzgojo in šolanjem pričnete čimprej. Različna društva ponujajo programe že za mladičke, kjer se predvsem učijo socializacije in bistvenih osnov. Mnogo lažje je namreč v pravo smer usmeriti mladička, kot odpraviti morebitne težave pri odraslem psu.
16. Je kje kakšen dogodek, kjer se da vaše pse videti?
Pod okriljem KDNOS se vsako leto organizira kar nekaj dogodkov za svoje člane, pse pa se da videti predvsem na razstavah, ki spadajo pod okrilje našega kluba, teh je 5 ali 6 vsako leto. To so specialne razstave, kar pomeni da na razstavi ni nobene druge pasme, razen nemškega ovčarja. To je tudi glavna razlika z npr. CAC ali CACIB razstavami kjer sodelujejo vse pasme. Na specialnih razstavah sodijo večinoma sodniki iz Nemčije, z licenco matičnega društva SV, ki so specialisti za pasmo in so maksimalno usposobljeni za ocenjevanje pravilne anatomije nemškega ovčarja. Specialne razstave imajo zato med vzreditelji NO tudi veliko večji pomen od ostalih, večpasemskih razstav. Tu je predstavljenih tudi veliko več kvalitetnih psov, kot drugje. Veliko sodelujočih na teh specialnih razstavah je tudi tujcev, ki prihajajo k nam. Od teh 6 razstav je zadnja, »glavna slovenska vzrejna razstava«, kjer morajo psi prijavljeni v razredu delovnih, opraviti tudi preizkus poguma, ki je sestavljen iz vaj obrambe in napada. Vsi datumi in lokacije teh razstav so objavljeni pod zavihkom »koledar dogodkov« na naši spletni strani.