Nemški ovčar – vsestransko uporaben pes

Nemški ovčar je ena najbolj vsestranskih pasem na svetu. Zaradi svoje inteligence, želje po sodelovanju s svojim vodnikom in prirojenih nagonov je primeren za različnih aktivnosti. Svoje delo odlično opravlja kot policijski, vojaški in reševalni pes, uporablja pa se tudi v terapevtske namene. Nemške ovčarje odlikujejo različne pozitivne lastnosti in prav zaradi svoje vsestranskosti so primerni za vse vrste pasjih športov. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj pasjih športov v katerih so nemški ovčarji zastopani, v nekaterih sicer bolj redko, a zato vseeno zelo uspešni. Priporočamo vam, da tudi vi svojega psa poskusite z nečim zaposliti, saj tako kot ljudje, tudi psi rabijo ne le fizično, temveč tudi mentalno stimulacijo. S tem se utrudijo, porabijo odvečno energijo, zaradi tega in zaradi močnejše vezi med skrbnikom in psom postane sobivanje s psi lažje, da ne omenjamo dejstva, da preživljanje prostega časa s psom postane še zabavnejše.

IGP

IGP (oziroma “Internationale Gebrauchshund Prüfung” – mednarodni izpit delovnih psov) je izpit, ki je bil že kmalu po letu 1900 ustvarjen z namenom ocenjevanja delovnih zasnov in karakterja nemških ovčarjev. Samo psi, ki so ta izpit opravili so namreč lahko zaplodili rodovniške potomce. To je bil dokaz, da je pes dovolj psihično obremenljiv in delovno sposoben, da bo tudi na svoje potomce prenašal te, pri nemškem ovčarju zaželjene lastnosti. Kmalu po uvedbi preizkusa, se je iz tega izoblikoval šport, v katerem tekmujejo tudi druge (predvsem delovne) pasme. Do danes se je večkrat preimenoval, od “Schutzhund”, “IPO” pa do današnjega “IGP”, a bistvo ostaja isto. Sestavljen je iz treh disciplin: sledenja (disciplina “A”), poslušnosti (disciplina “B”), in obrambe (disciplina “C”), in treh stopenj: IGP 1, IGP 2, in IGP 3. Z višjo stopnjo izpita se stopnjuje tudi težavnost, vaje so vedno kompleksnejše. Pred pristopom k tem izpitom višje stopnje, pa je potrebno opraviti osnovni izpit BH-VT. IGP velja za eno najtežjih preizkušenj v kinologiji, saj mora pes do popolnosti obvladati 3 popolnoma različne discipline. Nemški ovčar je seveda tudi danes ena izmed najdominantnejših pasem v tem športu.

Disciplina A – sledenje na 10m vrviciDisciplina B – poslušnost na poligonu (vaja “prinašanje predmeta”)Disciplina C – obramba (vaja “čuvanje markerja”)

Agility

Kljub temu da so nemški ovčarji višji, težji in posledično okornejši ter počasnejši od psov, ki v agilitiju dominirajo, so uspešni tudi v tej disciplini. Svoje »slabosti« kompenzirajo z zaneslivostjo. Agility je dinamična disciplina, ki od vodnika in psa zahteva veliko zbranosti, hitrosti, predvsem pa morata biti pes in vodnik med seboj dobro usklajena. Ker gre pri nemških ovčarjih za pse, ki morajo biti tako zično kot psihično precej aktivni, je agility defnitivno primeren za to pasmo. Tako vsako leto v okviru WUSV, svetovnega prvenstva za nemške ovčarje, poteka tudi svetovno prvenstvo v agilityju.

Delo z nosom

Če je pri ljudeh primarno čutilo za za- znavanje okolice vid, je to pri psih voh, ki pa je pri mnogih žal močno zapostavljen. Zakaj torej ne bi lastniki namesto pritoževanja nad pretiranim vonjanjem to sposobnost izkoristili? Poleg sledi pri programih IGP oz. sledarskih tekmovanj je ustrezna zaposlitev tudi delo z nosom. Delo z nosom temelji zgolj na pozitivnem povezovanju vonja z nagrado in je odličen način za krepitev vezi med psom in njegovim vodnikom. V tej disciplini nemški ovčarji dosegajo odlične uspehe, saj je mogoče opaziti bolj umirjeno in sistematično iskanje vonja. Če lovske pasme po deloviščih tekajo gor in dol, se nemški ovčar po iskalnih območjih premika nekoliko počasneje, kar pa mu omogoča natančnejšo preiskavo. Težava se lahko pojavi na višjih stopnjah, pri iskanju na daljavo, saj je nemški ovčar po naravi rad v bližini svojega vodnika in mu samostojno oddaljevanje lahko povzroča določene težave, ki pa se jih z ustreznim treningom seveda lahko odpravi.

Kot alternativo delu z nosom se vodniki nemški ovčarjev odločajo tudi za »mantrailing«, kjer mora pes slediti vonju (pogrešane) osebe.

Paša

Marsikdo pozablja, da je nemški ovčar v osnovi ovčarski pes, vzrejen za varovanje in pašo ovac. V današnjem času se jih sicer v te namene le redko uporablja, kar pa ne pomeni, da so njihovi nagoni popolnoma izvodeneli. Ravno nasprotno, v veliki večini zelo hitro ugotovijo, kakšna je njihova naloga v čredi ovac. Pri tem poleg prirojenih nagonov v ospredje pridejo njihova čista glava, želja po delu in sposobnost hitrega reševanja ugank. Lahko rečemo, da je paša za nemškega ovčarja zelo primerna telesna dejavnost, saj jih poleg tega, da so bili za to vzrejeni, takšni treningi utrudijo tako fizično kot tudi psihično. V matični državi, Nemčiji, se lahko opravljajo posebni izpiti, prirejajo pa tudi različna tekmovanja, vključno s svetovnim prvenstvom.

Primer tekmovanja v paši za nemške ovčarje: